Stolnica sv. Justa predstavlja osrčje verske zgodovine celotnega mesta: gradilo se ga je več kot tisočletje. Najprej je na tem mestu stala starokrščanska cerkev iz 5. stoletja. Nekaj sledi lahko vidimo v tlakovanju, vendar je bila po vsej verjetnosti uničena med langobardskim vdorom. Med 9. in 11. stoletjem so jo nadomestili z dvema vzporednima bazilikama. Ena je bila posvečena sv. Mariji Vnebovzeti, druga pa sv. Justu. Na začetku 14. stoletja sta bili cerkvi združeni z osrednjo ladjo, tako da je to postala cerkev s petimi ladjami, mesto pa je s tem postalo pomembnejši verski kraj. Kasnejše združitve so vidne tudi na izrazito nesimetrični dvokapni fasadi, na kateri portal, rozeta in strešno sleme niso poravnani. Na levi strani stoji zvonik iz 14. stoletja, ki je kot portal okrašen s ponovno uporabljenimi rimskimi kipi. V levi apsidi je čudovit mozaik iz 12. stoletja, ki upodablja Božjo mater med nadangeli, v desni apsidi pa mozaik iz 13. stoletja, ki prikazuje Kristusa med sv. Justom in sv. Socerbom. Mozaik v srednji ladji je iz leta 1932. Levo se odstira kapela z zakladnico.
