Plezalne stene se na Proseku razvijajo ob in pod Napoleonsko cesto, katere uradno ime je sicer Strada Vicentina. Te stene so med najbolj obiskanimi na tem območju zaradi udobnega dostopa, predvsem pa zaradi čudovitega razgleda, ki zavzema skoraj celoten Severni Jadran od istrske obale preko Trsta in v najbolj sončnih dneh tudi do Beneške lagune. Vse plezalne poti so optimalno opremljene in primerne tako za začetnike kot za izkušene plezalce; neredko se namreč zgodi, da čisti začetniki plezajo z velikimi asi modernega plezanja v popolni slogi in spoštovanju. Predeli, ki se razvijajo pod Napoleonsko cesto, so pogreznjeni v edinstveno okolje: vonj po žajblju in rožmarinu, bel apnenec in modro morje, kanja in vrana, ki letita nad gozdom, vsi ti elementi prispevajo k temu, da je plezanje trenutek globokega spoja z naravo okoli nas. Stene na cesti dajejo možnost plezanja tudi brez opreme ali planinske naveze; zato se je na tej steni rodila disciplina prečkanja. Gre za plezanje nekaj centimetrov od tal po steni ob cesti brez specifične plezalne opreme.
Glavni plezalni sektorji so klasični prehod ob cesti (z zmerno težavnostno stopnjo (4c-6b+), sektor Mano di Fatima (odprte gladke stene in previsi s težavnostno stopnjo med 4c in 8b) ter sektor Calabroni (navpične poti srednje težavnostne stopnje od 5c do 7a+).
