Briška jama

Briška jama je eden izmed simbolov matičnega Krasa, saj tu apnenec ustvarja vse površinske in podzemne kraške pojave, ki so tako številni in obsežni, da je jama postala univerzalni simbol krasoslovja. V tlorisu je jama dolga 719 m in globoka 252 m. Sestavljajo jo velika dvorana (dolga 168 m, visoka 99 m, široka 76 m, s prostornino 365.000 m3) in dva široka rova. Po Guinnesovi knjigi rekordov je Briška jama največja jamska dvorana na svetu na ogled turistom. Delno je bila raziskana leta 1840 med raziskovanji za zajetje vode za tržaški vodovod, a je za tehniko takratnega obdobja predstavljala tako globoka jama nepremagljivo oviro. Temeljiteje so jo raziskali šele 50 let kasneje. Vhod so razširili leta 1904 in jamo odpri za javnost leta 1908: 150 apnenčastih stopnic je vstopno galerijo povezovalo z mogočno osrednjo dvorano. V 90. letih je bila urejena tudi pot skozi jamo, ki ob stenah vodi do izhoda.